V petek, 26. oktobra 2018, je v prostorih mladinskega centra Zalog, potekala delavnica Mladinsko delo – teorija iz prakse. Delavnico je izvajal Matej Cepin, izkušen mladinski delavec.
Oče, mož, skavt, tekač, mladinski delavec
Kdo je Matej Cepin? Sam pravi, da je oče, mož, skavt, tekač, računalničar (zaradi tega se občasno izraža tudi v računalniških terminih) in predvsem mladinski delavec. Delavnico je odprl z vajo, imenovano Moji jazi, kjer so udeleženci morali definirati kroge, ki sestavljajo njihovo identiteto in reflektirati v kolikšni meri je del tega tudi mladinsko delo. Mladinsko delo je prostovoljna in usmerjena aktivnost mladega posameznika v njegovem prostem času in je vezana na okolje zunaj družine, formalnega izobraževanja ali zaposlitve. Matej Cepin je pokazal, da je mladinsko delo še veliko več kot zgolj to. Je cela paleta aktivnosti, ki mladim omogočajo celostni razvoj.
»Šola si ne more privoščiti, da je subjektivna oz. misli, da ne sme biti. Mladinsko delo pa je lahko.«
Cepin je vodil delavnico s pomočjo številnih življenjskih prispodob. Skupnosti je primerjal s skupnimi pašniki, na katerih so viri omejeni. Omejeni viri pomenijo tudi omejeno število ovac, ki se lahko pasejo na pašniku. Če kmet doda eno, dve, se sam individualni dobiček podvoji, potroji, čez leta pa nastane kolektivna izguba. Viri se tako izredno hitro izpraznijo. Matej je s tem opozoril na teorijo trajnostnega razvoja. Dogovor v skupnosti z viri, ki so vedno omejeni, moramo izvajati trajnostno. Treba je ustrezno oskrbovati naše pašnike, da nekaj notri vlagamo in ven prejemamo. V skupnost je treba vlagati in mladinsko delo ima največji učinek ravno na posameznika kot na lokalno skupnost.
Paulo Freire, konstruktivizem, socialni konstrukcionizem
Na delavnici Mladinsko delo – teorija iz prakse so bili predstavljeni določeni teoretski koncepti, ključni za mladinsko delo. V ospredju je bil priznan pedagog in filozof, Paulo Freire. Freire je trdil, da je človekov ontološki poklic biti subjekt, ki deluje v svetu, ga spreminja in se tako venomer pomika proti polnejšemu in bogatejšemu življenju, tako individualnemu kot kolektivnemu. Svet ni statičen in zaprt – je material, ki ga ljudje uporabljamo za gradnjo prihodnosti. Nujno je, da se mladinski delavci vidijo kot subjekte, saj je samo delo izredno subjektivno. Na delavnici so bile predstavljene tudi teorije konstruktivizma, ko si učenec sam strukturira znanje in pa socialni konstrukcionizem, kjer se znanje skonstruira v povezavi z drugim. Treba je skonstruirati most pri mladinskem delu.
Mladost, naloge mladosti, duh časa, naloga mladinskega dela
Cepin je pri opisovanju samega mladinskega dela in njegovih učinkov veliko črpal iz lastnih izkušenj. Mladinsko delo je bilo zanj in za številne druge odlična platforma za višanje samozavesti in pridobitev novih uporabnih kompetenc, ki pripomorejo k celoviti rasti posameznika. V mladosti je to še toliko bolj ključnega pomena, saj je posameznik na pomembni prelomnici svojega življenja.
Cepin meni, da naj bi otroštvo trajalo, dokler je posamezniku družina izhodišče. Mladost pa je, ko je družina samo še občasno pribežališče. Mladost je torej obdobje med otroštvom in odraslostjo. Naloga mladinskega dela naj bi bila pomoč pri prehodu iz enega življenjskega obdobja v drugo. Poraja se vprašanje, kaj je torej osrednja razvojna naloga mlade osebe?
Udeleženci so se na mladinski delavnici seznanili tudi s Svetom 4.0, ki je hkrati vzrok in posledica naših različnih vsakdanjih navad, običajev, načina življenja. Svet dela se je spremenil po številu s. p.-jev, nastale so manj rigidne organizacijske strukture, značilna je visoka specializacija in povezovanje v globalne mreže. Potrebna je integracija, participacija med mladimi in svetom. Mladi se morajo čim bolje vključiti v svet odraslih. V Svetu 4.0 je ogromno možnosti za izobraževanje. Ali so naši možgani (Cepin jih poimenuje procesorji) res močnejši, kot v prejšnjih letih? Mlada oseba, ki se sooča s tem, je pod velikim pritiskom. Lahko bi se reklo, da vsaj vsak deseti »procesor« pregori. Kako naj se mlada oseba v popravi informacij odloči?
Kaj je osrednja značilnost sveta 4.0 in tisto najpomembnejše, kar je treba predati mladim?
Osrednja značilnost Sveta 4.0 je duh časa in optimalno upravljanje z viri. Izrednega pomena je vedenje, da je to čas za optimizirano uporabo virov. Poraja se dvom, ali so mladi res tako učinkoviti pri »porabi« svojih življenj. Kaj jim torej lahko ponudijo mladinski delavci? Značilnost Sveta 4.0 je kriza vodenja, imamo ogromno možnosti, izbire, a nobenega vodje. Naši možgani (procesorji) niso dovolj zmogljivi. Zato je vodenje samega sebe ena izmed ključnih veščin današnjega časa in k čemur morajo težiti mladinski delavci.
Učinki mladinskega dela
Mlada oseba je primarno konstantno obkrožena z družino in prijatelji. Ko pride v mladinsko organizacijo prestopi to mejo in se ji odpre svet drugih podskupin. S tem vstopi v trikotnik sfere civilne družbe. Mladinsko delo potegne posameznika iz zasebne sfere. Cepin je za boljšo ponazoritev učinkov mladinskega dela uporabil besede Frana Milčinskega iz knjige Skavt Peter:
»Fant se uči, pa ne ve, da se uči, dela in ne ve, da dela.«
Mladinsko delo ima tako največje učinke na posameznika in tudi na lokalno skupnost.
Udeležencem delavnice Mladinsko delo – teorija iz prakse je bil za zaključek predstavljen velik mejnik na področju mladinskega dela v Sloveniji, in sicer Sistem potrjevanja in preverjanja neformalno pridobljenega znanja, NPK.
***
Projekt podpirata Urad za mladino – MOL in Urad Republike Slovenije za mladino.
