Na trgu dela pri iskanju želene zaposlitve danes ni več pomembna zgolj formalna izobrazba. Pomen formalne izobrazbe se v različnih sektorjih sicer spreminja, se pa v vseh, poleg formalnih kompetenc ali trdih veščin, veča predvsem pomen mehkih veščin ali »človeških kompetenc«. Izsledki ameriških raziskav kadrovskega managementa kažejo, da je uspešna karierna pot posameznika odvisna kompetenc na obeh področij ter da se je kot najboljša izkazala kombinacija trdih in mehkih veščin iskalca zaposlitve. Prepleteno področje iskanega znanja posameznika združuje koncept kompetenc, ki predstavljajo vse, kar lahko posameznik dejansko opravi in obenem tudi njegov odnos do dela, ki vključuje osebnostne lastnosti, vrednote, motivacijo, čustva in vzorce razmišljanja. V ta del spadajo tudi mehke veščine.
Razlikovanje med trdimi in mehkimi veščinami
Trde veščine so veščine, ki jih pridobivamo skozi procese izobraževanja ter so po navadi nujno potrebne za opravljanje nekega poklica. Ker so konkretne in vezane na poklicne situacije, so lažje izmerljive (primer tega je naše obvladovanje računalniškega programa ali pa znanje tujega jezika, ki ju lažje ovrednotimo z že poznanimi lestvicami).
Pri mehkih veščinah je vrednotenje oteženo, saj gre za skupek posameznikovih osebnostnih lastnosti, ki se povezujejo s čustveno inteligenco in predstavljajo posameznikovo sposobnost interakcije z okoljem. Oblikujejo naš način spopadanja z izzivi na delovnem mestu in sodelovanja z drugimi. Gre za prenosljive veščine, kar pomeni, da so skupne različnim sferam delovanja in so veščine, po katerih se razlikujejo iskalci zaposlitve z enako (formalno) stopnjo dosežene izobrazbe, do česar na kompetitivnem in polnem trgu dela prihaja vedno pogosteje.
Mehke veščine na delovnem mestu
S hitrim tempom sprememb, ki ga narekujejo procesi globalizacije in tehnološkega napredka, s tem pa tudi potreb trga dela, mehke veščine toliko bolj stopajo v ospredje. Debata o pomenu mehkih veščin je aktualna že nekaj let, v času novih oblik in potreb dela v času epidemije pa se te še dodatno izpostavljajo kot pomembne.
Z negotovim delovnim okoljem, okužbami na delovnem mestu in spremenljivim stanjem v družbenem življenju danes še bolj, kot v drugače hitrem in tekmovalnem okolju, v ospredje prihaja sposobnost prilagajanja in vsestranskega delovanja. Delovna mesta se spreminjajo, z njimi pa tudi delovne naloge, ki se nalagajo zaposlenemu.
Izpostavljamo le nekatere mehke veščine, ki se izpostavljajo kot pomembne mehke veščine prihajajočega leta.
Samoiniciativnost in delovna etika
Posameznikova delovna etika ostaja ena izmed najbolj cenjenih značilnosti profesionalne sfere, ne glede na področje dela. Pomeni to, da pri svojem delu stremiš k prevzemanju odgovornosti na svojem delovnem mestu in si se za delo sposoben motivirati, s tem pa k svojem delu pritegniti tudi druge. To je posebej pomembno v času, ko je komunikacija okrnjena, vsak delavec pa prevzema vedno večjo odgovornost za organizacijo svojega časa in dela, saj delovnik postaja fleksibilen in nejasen.
Komunikacijske in medosebne veščine in spretnosti
Komunikacijske veščine predstavljajo pomemben delež »človeških mehkih veščin« in so tiste kompetence, ki določajo, kako sodelujemo z drugimi v našem delovnem okolju. Eden od pomembnih vidikov komunikacije je zmožnost aktivnega poslušanja, ki naj bi ga usvojili na vseh področjih – ta je prav tako pomemben v času spremenjenih pogojev dela, saj je komunikacija otežena in mnogi deli sporazumevanja okrnjeni. Poleg zmožnosti verbalne komunikacije je pomembna tudi pisna komunikacija, medosebne spretnosti, iz tega pa izhajajoča sposobnost dajanja in prejemanja konstruktivne kritike na delovnem mestu. Za uspešno komunikacijo je potrebno poslušati potrebe naše okolice, pri tem pa moramo biti pozorni tudi na različne komunikacijske stile, ki so značilni za različne generacije.
Timsko delo
Sposobnost timskega dela ostaja pomembna kompetenca, saj smo danes skoraj na vseh področjih dela vpeti v skupinsko delo (oddelek, skupino, podjetje). Naša vloga v timu je odvisna od dela, ki ga v neki organizaciji opravljamo, pa tudi naših osebnih lastnosti. Lahko se ga priučimo, v veliki meri pa je odvisen od naših komunikacijskih sposobnosti. Pomen uspešnega timskega dela se izpostavlja tudi v času, ko je to oteženo – delovne organizacije iščejo načine, kako ohranjati povezanost tima in s tem tudi motivacijo zaposlenih.
In še mnoge druge, ki so pri iskanju zaposlitve prav tako pomembne.
Kako pridobivamo mehke veščine?
Mogoče je! Ker gre za veščine, ki so vezane na naše osebnostne lastnosti, bo pridobivanje teh sicer odvisno od vsakega posameznika (to vpliva predvsem na to, do kolikšne mere lahko razvijemo posamezno veščino), vseeno pa lahko te pridobivamo z vajo. Še bolj kot teorija je pri tem pomembna praktična izkušnja – empatije se lahko učimo z igro vlog in poslušanja skozi trening ter tehnike aktivnega poslušanja.
Pri tem ti pomagajo članice organizacije Mreže KROJ, ki želijo nuditi priložnosti za učenje trdih in mehkih veščin, ki bodo pomembne pri iskanju zaposlitve.
Vesna Strlič
Viri:
- https://www.theladders.com/career-advice/the-7-soft-skills-that-will-matter-the-most-in-2021
- https://scholarworks.waldenu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1260&context=ijamt
- https://www.luzerne.edu/career/pdfs/SoftSkillsintheWorkplace.pdf
- https://www.talentlms.com/blog/developing-soft-skills-workplace-why-how/
- https://business.linkedin.com/talent-solutions/blog/trends-and-research/2020/most-in-demand-hard-and-soft-skills
