V okviru projekta »Za mizo, ne pod njo: NVO kot steber karierne vzgoje mladih« smo začeli obiskovati osnovne in srednje šole ter dijaške domove po Sloveniji. Namen obiskov ni predstavitev posameznih programov ali iskanje novih naročnikov, temveč odpiranje iskrenega dialoga o tem, kako šole danes naslavljajo karierno vzgojo in preventivne vsebine ter kje vidijo možnosti za kakovostnejše sodelovanje z mladinskimi in drugimi nevladnimi organizacijami.
Na srečanjih s šolskimi svetovalnimi delavkami predstavljamo delovanje Mreže KROJ in cilje projekta. Pogovori se osredotočajo na potrebe šol, njihove dosedanje izkušnje z zunanjimi izvajalci, izzive pri organizaciji dejavnosti ter možnosti za dolgoročnejše in bolj sistematično povezovanje. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da karierna vzgoja danes pomeni več kot zgolj informiranje o poklicih. Mladi potrebujejo podporo pri razumevanju sebe, svojih interesov, močnih področij, vrednot, kompetenc in možnosti za nadaljnje izobraževanje ter vključevanje v družbo.
Začetni pogovori kažejo, da šole prepoznavajo potrebo po dodatnih preventivnih, kariernih in razvojnih vsebinah za učence in dijake. Svetovalne delavke izpostavljajo različne izzive, s katerimi se srečujejo mladi, med njimi medvrstniško nasilje, duševno zdravje, motivacijo, samopodobo, digitalne navade in negotovost glede prihodnosti. Na nekaterih šolah posebej poudarjajo potrebo po vsebinah, povezanih s preprečevanjem nasilja, saj se s to problematiko v zadnjih letih vse pogosteje soočajo.
Šole izražajo odprtost za sodelovanje z zunanjimi izvajalci. Iz pogovorov izhaja, da učenci pogosto drugače sprejmejo vsebine, kadar jih izvajajo zunanji strokovnjaki oziroma organizacije, saj ti v šolski prostor prinesejo svež pristop, drugačno dinamiko in dodatno motivacijo. Šole že sodelujejo z različnimi organizacijami in institucijami, na primer na področju zdravja, mladinskih delavnic, digitalnih zasvojenosti, zagovorništva, osebnostnega razvoja in drugih preventivnih vsebin. Takšne izkušnje kažejo, da je povezovanje šolskega prostora z zunanjimi izvajalci že prisotno in prepoznano kot koristno.
Posebna potreba se kaže tudi na področju kariernih vsebin. Nekatere šole že organizirajo karierne dneve in podobne dejavnosti, druge pa izpostavljajo, da to področje pogosto ostaja predvsem na ramenih svetovalnih delavk. Te vsebine izvajajo same, ob številnih drugih nalogah, zato bi bila zunanja podpora na tem področju dobrodošla. V osnovnih šolah se kaže interes za karierne dneve, karierne delavnice in podobne vsebine, ki učencem na starosti primeren način omogočajo raziskovanje interesov, močnih področij, kompetenc, različnih poklicev in možnosti za nadaljnje izobraževanje.
Pogovori razkrivajo tudi zelo praktične ovire. Šole se pogosto soočajo z omejenim časom, zahtevno organizacijo, usklajevanjem terminov, omejenimi finančnimi sredstvi in pomanjkanjem kadrovskih kapacitet pri zunanjih izvajalcih. Pri večjih šolah je poseben izziv izvedba vsebin za več oddelkov, saj imajo organizacije pogosto na voljo le enega ali dva izvajalca, kar otežuje načrtovanje in izvedbo dejavnosti v večjem obsegu.
Prvi vpogledi s terena potrjujejo, da med šolami obstaja interes za sodelovanje z nevladnimi in mladinskimi organizacijami, vendar mora biti to sodelovanje dobro načrtovano, izvedbeno prilagodljivo in povezano z dejanskimi potrebami šol. Pomembno je, da organizacije ne prihajajo v šolski prostor zgolj s posameznimi delavnicami, temveč kot strokovni partnerji, ki razumejo realnost šolskega okolja in lahko prispevajo k bolj celostni podpori mladim.
Zbrani vpogledi bodo pomembna osnova za nadaljnje aktivnosti projekta. Na podlagi pogovorov, vprašalnikov in primerov dobrih praks bomo oblikovali model sodelovanja med šolami in nevladnimi mladinskimi organizacijami, ki bo prispeval k večji prepoznavnosti mladinskega sektorja kot strokovnega in dolgoročnega partnerja pri karierni vzgoji mladih.
Obiski šol nas opominjajo na ključno sporočilo projekta: kakovostna podpora mladim nastaja takrat, ko različni deležniki sedimo za isto mizo, si prisluhnemo in skupaj iščemo izvedljive rešitve. Prav zato projekt nosi ime »Za mizo, ne pod njo« – ker verjamemo, da imajo nevladne mladinske organizacije pomembno mesto pri oblikovanju prihodnosti mladih in morajo biti pri teh pogovorih enakovreden partner.
