Vedno sem si upala sanjati. Upala sem si seči še višje, narediti korak naprej. In s časom so moje sanje dobile obliko, ki se je spreminjala kot se oblaki na nebu in če priznam, še vedno ne vem, kaj točno si želim v življenju. Želim si biti zrela. Želim uspeti. Želim ustvarjati. Želim biti svobodna. In to je vodna para, ki se vsakič znova oblikuje v oblake, ki so moje sanje.
In na trenutke si želim biti kuharica, čeprav že naslednji dan zažgem makarone ali pa pisateljica v upanju, da lahko od tega živim, mogoče glasbenica kljub pomanjkanju posluha. Ker mogoče mi vse vedno ne gre, a zagotovo vem, da, če se nečesa lotim, mi bo to uspelo. Ker verjamem vase. In to je tisto najpomembnejše.